1996/1997 - A2 SKL

Člansko ekipo Iskre Litusa so v sezoni 1996/97 zastopali:
MERČON Brane, JUVAN David, JAPIč Mario, KANDžIč Rok, ŠKRJANC Igor, AUFLIč Miloš, AUFLIč Matjaž, BASSIN Luka, čEKO Stevica, KALINGER Matjaž, STOJKOVIč Goran, SORŠAK Igor, JOVIčIč Mladen, PUŠIč Goran in KOS Sašo.

Trener: IBIŠI Džemo. Pomočnik trenerja: ŠPES Zdravko. Uradni predstavnik kluba: ISKRA Sebastjan

 

 

Po stresni sezoni 1995/96, ko so Litijani z oblakov treščili na trdna tla v prvi prvoligaški sezoni in naskakovali Evropo, nato pa nesrečno celo izpadli iz A1 lige, je bila sezona 1996/97 bolj mirna. 6. mesto v A2 ligi je soliden dosežek, za kaj več pa ni bilo pravih ambicij (in denarja).

Pred začetkom sezone 1996/1997 so si Litijani zastavili dva cilja. Prvi je bil obstanek v ligi, drugi pa čim večja uveljavitev mladih igralcev. Glede na to, da je iz kluba odšlo kar šest ključnih igralcev (Ivanovič, Šetina, Peterlin, Šiško, Bošnjak in Vulič) in da so v Litijo šele zadnji mesec pred prvenstvom prišli čeko, Kalinger in Škrjanc je bilo razumljivo, da ambicije niso bile pretirano visoke. Trener Ibiši in pomočnik Špes (sicer vodja trenerjev v klubu) sta prvenstvo štartala brez prave predstave o tem kakšna je realna moč moštva.
Iskra Litus kot se je takrat še imenovala, je v prvem delu prvenstva petkrat zmagala in šestkrat izgubila. Od tega so Litijani kar dvakrat klonili po podaljšku  (v Kranju z Triglavom in Hrastniku z Zagorjem) pa tudi proti Iliriji v Ljubljani so izgubili zgolj za 2 točki. Prav ti porazi so Litjani na koncu prvenstva stali še višje uvrstitve. V drugem delu prvenstva so bili Litijani uspešnejši saj so sedemkrat zmagali in le štirikrat izgubili. Nekaj krogov pred koncem je imela Iskra zaradi izjemno izenačene konkurence še celo možnost da se uvrsti med prva štiri moštva, ali pa da pride med zadnja 4 na lestvici, ki so morala v razigravanje za obstanek. Po zmagi nad Triglavom na domačem igrišču, ki so jo Litijani izbojevali v podaljšku je bil obstanek v ligi že skoraj zagotovljen. Sledila sta poraza na nesrečni tekmi v Šentjurju, kjer se je hudo poškodoval kapetan Soršak in doma proti Zagorju. Prvenstvo pa so Litijani končali z zmago proti Ilirijii in z 6. mestom, kar je uspeh ekipe in trenerskega dvojca Ibiši - Špes. Na koncu so tako le za 1 točko zaostali za četrtim mestom, ki je še vodilo v kvalifikacije za A1 ligo. Izkazalo se je, da to nikakor ni bilo nedosegljivo, vendar so bili v klubu zaradi slabih izkušenj iz prejšnje sezone v svojih ambicijah tokrat bolj realni oz. skromni.

Klub je sedaj že spremenil ime in se zaenkrat imenuje le KK Litija, novega glavnega sponzorja pa uprava še išče. Mladi, ki so že v pretekli sezoni dobili veliko priložnosti  jih bodo v novem prvenstvu očitno dobili še več. Vendar pa brez okrepitev po odhodu Kandžiča in verjetno tudi čeka ne bo šlo. Kakšne pa bodo te okrepitve še ni jasno, uprava pa je v stiku tudi z nekaterimi igralci, ki so včasih že igrali v Litiji.

Rok Kandžič: Izvrsten igralec, ki je le redko dosegel manj kot 20 točk na tekmo in bi lahko igral tudi v marsikateremu A1 ligašu. V klubu so storili premalo da bi ga zadržali in bodo zelo obžalovali njegov odhod k tekmecu v Zagorje.
Luka Bassin: Najbolj borben igralec v ekipi, zanj ni izgubljene tekme. Eden redkih igralcev, ki se tudi pri zaostanku 20 in več točk vrže za navidez izgubljeno žogo. Z veliko volje ki jo kaže pogosto potegne za seboj soigralce in prebudi občinstvo, ki mu z veseljem oprosti tudi kakšno potezo preveč.
Igor Škrjanc:  Med prvenstvom je postal doktor elektotehničnih znanosti , tako da je zaradi številnih obveznosti manj treniral in zato tudi manj igral. Morda tudi v košarki le še ni rekel zadnje besede.
Matjaž Kalinger: V prvem delu prvenstvu ni bil v pravi formi, v nadaljevanju  pa se je popravil in kljub neprijetni poškodbi pokazal nekaj odličnih predstav. Najboljšo proti Triglavu v Litiji, ko je z tremi trojkami odločilno pripomogel k zelo pomenbni zmagi.
Brane Merčon: Pred sezono se je vrnil pod koše, da bi s svojimi velikimi izkušnjami pomagal ekipi. Odigral je le prvi del prvenstva, z malo več potrpljenja (njegovega in trenerjevega) bi lahko igral precej več kot je.
Igor Soršak: Tudi on se je pred sezono vrnil na igrišče, da bi pomagal ekipi. Velik borec, ki je potrpežljivo čakal svojo priložnost in na nekaterih tekmah prispeval pomenben delež k uspehu.  Na tekmi z Šentjurjem se je hudo poškodoval (kompliciran zlom noge) in še po treh mesecih ni poplnoma okreval.
Mario Japič: Najboljši v litijskem "novem valu". Odličen v obrambnih nalogah. V napadu včasih malo neučakan, kar je za osemnajstletnika seveda razumljivo. Vsekakor igralec, ki veliko obeta in ki bi moral biti eden izmed nosilcev igre Litije v prihodnjih letih.
Goran Pušič: Japičev vrstnik, ki je dobival precej manj priložnosti za igro, vendar jih je dobro izkoristil. Nedvomno talentiran igralec z dobrim občutkom za igro pred katerim je lepa prihodnost.
David Juvan: Sedemnajstletnik, ki je na mesu organizatorja igre odigral nekaj nekaj odličnih tekem in presenetil z zrelo igro. V drugem delu prvenstva je nekoliko padel v formi, vendar je skupen vtis še vedno odličen. Z Japičem in Pušičem trojka, ki morala vleči litijsko košarko naprej.
Stevica čeko: "MVP" Iskre Litus v pretekli sezoni, najboljša med številnimi investicijami kluba v zadnjih letih. Odličen strelec in tudi skakalec, igral bi lahko pri vsakem klubu pri nas. Uprava bi morala storiti vse da ga zadrži, če je to sploh še mogoče.
Mladen Jovičič, Goran Stojakovič, Matjaž Auflič, Sašo Kos in Miloš Auflič: V pretekli sezoni niso igrali veliko, vsi pa izhajajo iz litijske košarkarske šole in bodo v novi sezoni dobili še več priložnosti.